Menú

Viernes 9 de abril 2021

Después de que ya le habían rezado a mi hija, y de que también ya sacaron hasta el sak’ab en el terreno, la niña no tiene ninguna mejoría, sigue mal. Mi suegra dice que puede ser también porque se cae mucho y que si es eso debo llevarla hoy viernes para que una señora que soba le lave su cabecita con agua de pozo. Ella dice que como se despierta a llorar de noche puede que sea eso. Y pues eso se hace los martes y viernes. Entonces también la llevé a que le laven su cabecita. Cuando llegamos, la señora sacó su cubetita con el agua de pozo y tiró unas ramitas de ruda en el agua. Luego se sentó y estuvo llenando un vaso de vidrio con el agua y con una tela tapó el vaso de agua y lo puso boca abajo y así lo estuvo pasando en la cabeza de mi hija. Según dijo, que lo hizo trece veces. Son tantas costumbres que se utilizan por nuestros abuelos, pero yo siento que ya no funcionan esas cosas. Pero de todo ando haciendo el intento para ver si en una de esas tantas cosas mi hija se recupera de nuevo y también confío en Dios que pronto estará bien de nuevo. Por la tarde salimos al centro a ver una exposición de hipiles que hizo mi cuñado. La exposición se hizo en el Museo K’aajsaj.
Kex tun ts’o’ok u rezarta’al yéetel xan ts’o’ok u jo’osa’al e sacab te’ solaró mixna’an mix junp’it uts tin chan paaliló, je’en bixilie. U ya’alik in x-ka’ na’tsile laili xan ju’ betal ti’ k’as je’en bix e bey u lúbuló, wa leti’ tun xan betik ti’ e’ je’ u yutstal ti’ wa ka in bis p’obil u pool yéetel u ja’il ch’e’en, bey bejla’ viernese’ tumen juntul x-yot’e. Je’elo’ bejlae’ u k’iinil uts u tia’al ka p’obok ti’ yo’olal u yutstal ti’ wa leti’ betik ti’, tumen beyo’ jach ku yajal ok’ol de ak’ab. Le u p’obol poolo ku betal te’ k’iino’ob martes yéetel viernes. Letie’ e ch’up ku yot’obo leti’ob betik e p’o poolo. Jelo tin bisaj tun xan yo’osal u p’obol u pool yo’olal in wilik wa ju’ yantal uts ti’e. Je’elo’ kaj k’uchone kaj jok’ e nojoch máak yéetel u chan nu’ukulil tux u ts’amaj u ja’il e ch’eno’, je’elo’ yan tun xan u le’ ruda u ts’amaj ichil tak u tasmaj xan junp’éel xet’ nok’ yéetel junp’éel vaso. Ka tun kúlaje kaj tu ts’aj e ja’ te’ vaso ka tu makaj yéetel e nok’o ka tu nokkinsaj in chan paalilo’ ka tun jo’op u sutik ichil u pool in chan paaliló, u ya’alike óox lajun u málal uchik u máan sik tu pool ka ts’oki. Yab kach ba’alo’ob sukantak u betalob tumen le uchben máako’obo’, ba’ale’ tene’ in tukultike bejla’e’ mina’an ku betik utsí. Ba’ale’ táan xan in máan in wilik ka yanak tu’ux ju’ ts’akal in chan paaliló, yéetel tia’an xan in tukul ti’ xan ik Yuum tsile yo’osal u yantal utsti’. Je’elo’ te’ xan te’ chan okan k’iina jok’on te’ k’iwik in wilo’on u ye’esa’al nok’ob de huipilo’ob te’ k’iwikó, leti’ u lak’tsil in wichamó leti’ jok’ mak’antik. U k’abae museo k’aajsaj.

Más días